ЗА ИНСТИТУТОТ

KRATKA ISTORIJA

    Pojavata i razvojot na nastavniot proces i nau~no istra-`uva~kata rabota od oblasta na geografijata na teritorijata na Republika Makedonija datiraat u{te od periodot na dvaesettite godini na dvaesettiot vek koga vo Skopje postoel isturen oddel za geografija, a nastavata ja izveduvale eminentni  profesori od univerzitetite vo Belgrad, Zagreb, i drugi.

Vo povoeniot period, na 16.12.1946 godina zapo~na nastavata na obnovenata Katredrata po geografija so etnologija vo ramkite na toga{ formiraniot Filozofski fakultet vo Skopje. Vo 1955 godina Katredrata  po geografija prerasnuva vo Institut po geografija. So formiraweto na Priridno matemati~kiot fakultet vo 1958 godina, Institutot za geografija se odvojuva od Filozofskiot fakultet i prodol`uva da raboti vo sostavot na Priridno-matemati~kiot fakultet.

Vo periodot od 1977 do 1984 godina, vo ramkite na reform-skite zafati na Univerzitetot, Institutot po geografija organizaciono e odvoen od Priridno-matemati~kiot fakultet i funkcionira kako samostojna rabotna organizacija-Geografski fakultet, vo sostav na Centarot za op{testveni nauki pri Univerzitetot “ Sv. Kiril i Metodij ” vo Skopje.

Vo 1985 godina, so integracija na pette postoe~ki fakulteti, be{e obnoven Priridno-matemati~kiot fakultet i vo ramkite na nego  Geografskiot fakultet e transformiran vo Institut za geografija koj kako takov egzistira i denes. Vo ramkite na nego vo 1985 godina bea vozobnoveni studiite po etnologija koi vo rang na zavod za etnologija na Institutot za geografija egzistiraa do 2005 godina koga na zadovolstvo na istiot prerasnaa vo rang na Institut za etnologija i antropologija. y

 ORGANIZACIONA POSTAVENOST

    Organizacionata postavenost na Institutot za geografija bila takva {to vo po~etokot od svoeto postoewe vo nego nemalo oddeli, me|utoa po 1958 godina ve}e se formirani tri zavodi i toa:

Zavod za geografija;

Zavod za geologija i

Zavod za etnologija.

    Vo godinite koga Institutot prerasnuva vo fakultet, ovie zavodi se ukinuvaat , za da pri krajot na 1984 godina povtorno se formiraat so ne{to poinakvi imiwa. Celokupnata rabota na Institutot za geografija denes se odviva preku tri zavodi:

Zavod za fizi~ka geografija;

Zavod za socioekonomska geografija; 

Zavod za kartografija i

    Od oblasta na geografijata denes e aktivna  samo  nastavna nasoka, a vo osumdesettite godini egzistira{e primeneta nasoka koja vo momentot e vo miruvawe. Vo 1986 godina vo ramkite na Institutot po geografija se otvoreni  ~etiri godi{ni studii po etnologija.

Vakvata organizaciona postavenost ovozmo`uva Institutot normalno da funkcionira i so uspeh da ja izvr{uva svojata nastavna, nau~na i aplikativna dejnost. Izveduvaweto na nastavata na Institutot se vr{i preku predavawa i ve`bi, koi vo najgolem del se izveduvaat vo zgradata na Priridno-matemati~kiot fakultet. Vo tekot na studiite se izveduva i terenska nastava po pove}e predmeti, soglasno studiskite programi, a zaradi podobruvawe na kvalitetot na studiraweto. y

 NASTAVEN KADAR

    [to se odnesuva do nastavniot kadar, toj postojano se zgolemuval i nadograduval. Vo 1946 godina nastavata ja izveduvale ~etiri nastavnici i toa: d-r Atanasie Uro{evi}-vonreden profesor, Jovan Trifunoski-predava~, Branislav Rusi} -predava~ i Aleksandar Malahov-predava~. Vo u~ebnata 1948/49 godina brojot e zgolemen za eden predava~ - ^aslav Stojadinovi}, a vo 1951 godina bil primen i prviot asistent Gigo Mileski. Vo periodot 1956-1960 godina kadarot se zgolemil na 9 lica, podocna na 14, a vo prvata polovina na osumdesettite godini na 16 od koi 5 redovni profesori, 1 vonreden, 4 docenti, 1 predava~ i 5 asistenti. Vo me|uvreme na Institutot za geografija  rabotele i dr`ele nastava i ve`bi u{te i: prof.d-r Todor Kondev, Milo{ Pavlovi}, d-r Vladimir Maer, prof. d-r Ivan Nestorovski, d-r Mitko Poptrendovski, prof. d-r Jordan Penxerkovski, prof. d-r Du{an Manakovi}, prof. d-r Mitko Panov, prof. Jakim Sinadinovski, prof. d-r Stanko Stankoski, prof. d-r. Milivoj Ga{evski, prof. d-r Milorad Stojanovi},  prof. d-r Qube Milenkovski, prof. d-r  Milo{ Konstantinov, prof. d-r Nijazi Limanoski, prof. d-r Vasil Gramatnikovski, prof. d-r Vasa Daskalovski, prof. d-r Mirjana \orgieva, prof. d-r Tome Andonovski, prof. d-r Aleksandar Stojmilov, prof. d-r \or|i Zdravev, prof. d-r Krste Bogoevski,  prof. d-r Aneta Svetieva, doc. d-r Qup~o Risteski, doc. d-r Mirjana Mir~evska, doc. d-r Qup~o Nedelkov, m-r Davorin Trpevski, potoa kako asistenti: Gorica [optrajanova, Galaba Palikru{eva, Nikola Trip~ev i Tatjana Petkovska.

Vo momentot na Institutot za geografija nastavata ja izveduvaat prof. d-r Aslan Selmani, prof. d-r Mihajlo Zikov, prof. d-r Dragan Vasileski, prof. d-r Blagoja Markoski, prof. d-r Nikola Panov, prof. d-r Risto Mijalov, prof. d-r Dragan Kol~akovski, prof. d-r Mirjanka Maxevi}, doc. d-r Olgica Dimitrovska, doc. d-r Ivica Milevski, d-r Biljana A.-To{evska i pomlad asis. Svemir Gorin za koi podetalni informacii se izneseni vo prilogot za nastaven kadar.

Vo periodot na svoeto postoewe Institutot postojano nastojuval nastavnicite i sorabotnicite da se usovr{uvaat so studiski prestoi i specijalizacii na razni institucii vo zemjata i stranstvo, kako i preku postdiplomski studii. y

STUDIUMI I STUDENTI

    Na Institutot za geografija, studiite po geografija standardno gi ~ini edna nasoka na koja studentite se steknuvaat so titula diplomiran geograf odnosno diplomiran professor po geografija. Vo eden pokratok period kako posebni nasoki egzistiraa nastavna i primeneta nasoka (koja podolgo vreme e vo miruvawe). Taka {to vo momentot na Institutot za geografija egzistira samo nastavna nasoka kako ~etirigodi{ni studii, organizirana so studiski programi spored evropskiot kredit transver sistem.

Institutot postojano e zainteresiran za osovremenuvawe na nastavata i nejzino pribli`uvawe kon evropskite standardi, taka da vo u~ebnata 2001/2002 godina zapo~na da se raboti spored nov nastaven plan koj zavr{uva so u~ebnata 2005/06 godina. Taka {to od u~enbata 2006/07 godina }e se raboti spored studiski programi organizirani vo soglasnost so principite na Bolowskata deklaracija odnosno spored EKTS-Evropskiot kredit transver sistem.

Na Institutot za geografija kako nadgradba na dodiplomskite studii od 1976 godina navamu egzistiraat pove}e postdiplomski studii kao {to se:

-postdiplomski studium po Prostorno planirawe,

-postdiplomski studium po Tematska kartografija,

-postdiplomski studii Geografski osnovi na planiraweto na turizmot i

-postdiplomski studium po Fizi~ka geografija.

    Prvata generacija zapi{ana vo 1946 godina broela 46 redovni studenti po geografija, brojot na zapi{ani studenti se zgolemuval taka {to vo sredinata na sedumdesettite godini iznesuval okolu 100 studenti. No, podocna zaradi raciona-lizacija i so voveduvawe na dr`avnata kvota se zapi{uvaat prose~no po 50 do 100 studenti. No, bidej}i ima i vonredno studirawe ovoj broj mo`e da bide i pogolem.

Na Institutot za geografija vo periodot od 1947 do 2006 godina diplomirale okolu 2000 studenti, magistrirale 55, a so titulata doktor na geografski nauki se zdobile 45 lica. y

NAU^NA I APLIKATIVNA DEJNOST

    Pokraj nastavno obrazovnata dejnost, se razviva  nau~no-istra`uva~kata i aplikativna dejnost, pri {to del od tie rezultati se objavuvaat vo nekolku nau~ni i stru~ni spisanija. Od ~lenovite na Institutot se publikuvaat tri samostojni izdanija: Godi{en zbornik-geografija od koj dosega ima izdadeno 36 toma; Bilten za fizi~ka geografija -2 broja, Geografski razgledi-40 toma i  Geografski vidik 6 broja.

Nastavnicite i sorabotnicite aktivno u~estvuvaat so referati na brojni nau~ni sobiri vo zemjata i stranstvo, a Institutot zaedno so Makedonskoto geografsko dru{tvo se javuva i kako organizator na tri Kongresi na geografite od Republika Makedonija. Isto taka izvr{eni se pove}e istra`uvawa i izgotveni se pove}e kompleksni studii i nau~noistra`uva~ki proekti. y

 PROSTORNI USLOVI NA INSTITUTOT  ZA   GEOGRAFIJA

    Institutot za geografija vo ramkite na Prirodno-matemati~kiot fakultet raspolaga so soodveten prostor koj se sostoi od 2 amfiteatri, 4 u~ilnici, 6 laboratorii (za kartografija, za geologija, za geomorfologija, za klimatologija i hidrologija, za socioekonomska geografija i konpjuterska laboratorija),  19 kabineti i drugi pomo{ni prostorii so vkupna povr{ina od nad 1200m². Vo niv se izveduva osnovnata funkcija na raboteweto kako vo smisla na neposrednoto izveduvawe na nastavata taka vo smisla na iskoristuvawe na prostoriite i opremata za nau~noistra`uva~ka i aplikativna rabota.

y

 TEHNI^KA OPREMENOST NA INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA

    Institutot za geografija soglasno so svojot razvoj poseduva i soodvetna tehni~ka opremenost.

U~ilnici se opremeni so nagledna oprema od tipot grafoskopi, televizori, videa i DVD-aparati so nedostatok od 3 videobimovi za koi nabavkata e vo procedura.

Namenskite laboratorii se skoro celosno opremeni so sovremena oprema i aparatura za razni nastavno ve`bovni aktivnosti i nau~no istra`uva~ka i aplikativna rabota. Vo tek e dooformuvaweto na kompjuterskata laboratorija.

Site kabineti poseduvaat soodvetna oprema za individualna rabota na vrabotenite so {to se sozdadeni uslovi za permanentno osovremenuvawe na nastavata na institutot.

    Institutot za geografija e soodvetno organiziran za sproveduvawe na terenski nastavi od sekakov vid kade studentite se vo mo`nost neposredno da na teren da vidat razni objekti, pojavi i procesi koi se predmet na prou~uvawe vo geografijata.

Zaradi zadovolubawe na svoite potrebi i pouspe{no izveduvawe na nastavniot proces Institutot ima oprema koja kontinuirano se nadograduva i osovremenuva. Institutot za geografija raspolaga so golema zbirka na karti od okolu 7000 primeroci, koi  slu`at za izveduvawe na nastavata, kako i za odredeni nau~ni potrebi. Zastapeni se nekolku kompleti na yidni karti so razli~na sodr`ina i prostoren opfat vo koi spa|aat i specijalni tematski karti. Osven toa, Istitutot raspolaga so nekolku zbirki na topografski karti vo razli~en razmer, so koi e opfatena teritorijata na Republika Makedonija.

Vo ramkite na Institutot za geografija isto taka egzistira poobemna mineralo{ka, petrografska i zbirka na brojni fosilni naodi od razni vremensko-geolo{ki periodi.

    Kompjuterskata opremenost na Institutot e relativno solidna, osobeno vo pogled na brojot i vidot na kompjuterskata oprema {to se koristi. So niv e ovozmo`ena sekojdnevnata rabota na vrabotenite, precizna tehni~ka rabota vo procesot na kartografskata tehnologija na rabotewe i vo sverata na izdava~kata dejnost. Na Institutot za geografija se raboti i na najnovite tehnologii poznati kako GIS geografsko informaciski sistemi.

Bidej}i zna~aen del od nastavata se izveduva na teren, Institutot za geografija raspolaga so brojna positna aparatura koja e na raspolaga`e vo procesite na nastavata. y

 BIBLIOTEKA

    Vo ramkite na Institutot za geografija kako mati~na biblioteka za geografija, geologija i etnologija vo ramki na NUB narodnata i univerzitetska biblioteka funkcionira bogato opremena biblioteka so vkupen broj od okolu 19500 primeroci od koi okolu 6600 se monografski publikacii, a okolu 13000 se spisanija. Vo vkupniot kni`en fond pokraj doma{na, zastapena e i stranska literatura, koja bi trebalo da se zbogatuva so novi izdanija. Voedno, se vr{i razmena so nad 110 institucii vo zemjata i stranstvo. 

    Vo ramkite na bibliotekata institutot so kapacitet od triesetina mesta egzistira sovremena ~italna, koja studentite mo`e da ja koristat vo site rabotni denovi.

Prostorii za studentski aktivnosti, ima obezbedeno vo ramkite na fakultetot, no za razni potrebi na studentite kordinirano na raspolagawe e bilo koja prostorija na institutot.

Servisi za studenti ( kopirawe i ukori~uvawe, ishrana) se obezbedeni vo ramkite na zgradata na Prirodno matemati~kiot fakultet. y